Kdo so aktuarji?

Ker večina aktuarjev deluje v zavarovalništvu, je najosnovnejši opis aktuarja, da je to matematik, ki se ukvarja z verjetnostmi v zavarovalništvu. A aktuar je še vse kaj drugega. Je nekdo, ki rešuje finančne probleme in s svojim delom ter svetovanjem olajšuje finančne odločitve v zavarovalništvu in bančništvu, predvsem tako, da uporablja matematične modele. Z modeli oceni sedanjo vrednost bodočih negotovih dogodkov. Izračuni in projekcije, ki so rezultat aktuarjevega dela, so hrbtenica zavarovalništva in bančništva. Delo aktuarja sloni predvsem na matematičnih orodjih, poleg tega pa mora slediti še demografskim in ekonomskim spremembam ter trendom, nujno je tudi dobro poznavanje zakonodaje in ekonomije. Z drugimi besedami, aktuarji rešujejo probleme z večplastnim in širokim pristopom. Prav tako pa je pomembna lastnost dobrega aktuarja, da zna zapletene stvari, s katerimi se ukvarja, implementirati v praksi ter jih razložiti tudi neaktuarjem.

Aktuar torej trdi, da se riziko in negotovost lahko nadzirata ter s preučevanjem preteklosti načrtuje prihodnost. Pri tem poskuša predvideti dolgoročne posledice posameznih dogodkov, pomaga pa si z matematičnimi modeli, ki jih skuša tudi čim bolj izboljšati.

Aktuarji v zavarovalništvu delujejo ponavadi v dveh ločenih področjih, življenjskih in neživljenjskih oz. premoženjskih zavarovanjih. V okviru življenjskih zavarovanj denimo izračunavajo verjetnosti smrti in na podlagi tega določajo zavarovalne premije in rezervacije, ki zavarovalnici omogočajo, da je sposobna poravnavati svoje obveznosti do zavarovancev na primer v primeru smrti ali v primeru prejemanja mesečnih rent in pokojnin. Aktuarji, ki delujejo na področju neživljenjskih zavarovanjih, se ukvarjajo npr. z avtomobilskimi zavarovanji, požarnim in stanovanjskim zavarovanjem, kmetijskim zavarovanjem in še z mnogimi drugimi zavarovalnimi vrstami. Pri tem so osnovni principi, ki jih uporabljajo pri svojem delu podobni, kot na področju življenjskih zavarovanj, le da tu izračunavajo verjetnosti nastanka škodnega dogodka ter njihovo pogostost. Dodatno ocenjujejo tudi verjetnost škodnih dogodkov, ki so sicer že nastali, a še niso bili prijavljeni zavarovalnici, čeprav je denimo zavarovalna pogodba že davno potekla.
Poleg zavarovalniških področij aktuarsko delovanje sega še na področje nadzora, upravljanja, investicij in izobraževanja.

Prvi koraki aktuarstva

ÄŚeprav je v primerjavi z nekaterimi drugimi aktuarstvo majhno podroÄŤje, pa ima dolgo tradicijo. Aktuarstvo ima svoje korenine v finanÄŤnem upravljanju Ĺľivljenjskih zavarovalnic. Prva zavarovalnica, ki je doloÄŤala premije Ĺľivljenjskih zavarovanj na znanstveni osnovi je bila ustanovljena 1762 v Veliki Britaniji. Potrebno je tudi povedati, da je prve tablice smrtnosti konstruiral sir Edmund Halley Ĺľe leta 1693 in s tem postavil znanstveno osnovo za razvoj aktuarstva.

Najstarejši aktuarski organizaciji sta bili prav tako ustanovljeni v Veliki Britaniji. To sta bili Institute of Actuaries (ustanovljen 1848) in Faculty of Actuaries (ustanovljen 1856).

ÄŚeprav se je stroka najprej razvijala na podroÄŤju Ĺľivljenjskih zavarovanj, pa se je aktuarstvo pozneje razvijalo tudi na drugih sorodnih podroÄŤij.