Na 5. redni skupščini, ki je bila v Ljubljani 05. 12.2003 in na 2. redni skupščini, ki je bila v Ljubljani 12.10.1999, so bile sprejete dopolnila in spremembe Statuta, ki ga je na podlagi 8. in 9. člena Zakona o društvih (Ur. list RS, št. 60 - 20.10.1995) sprejela ustanovna skupščina v Kranju, dne 30.1.1997.

STATUT
SLOVENSKEGA AKTUARSKEGA DRUĹ TVA

I. SPLOĹ NE DOLOÄŚBE


Slovensko aktuarsko društvo (v nadaljnjem besedilu: društvo), je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki raziskovalno delujejo na področju aktuarske stroke v zavarovalstvu, bančništvu in podobnih dejavnostih, ali so kako drugače v svojem delu povezani s tem področjem.

Ime društva je: Slovensko aktuarsko društvo
Ime društva v angleškem jeziku je: Slovenian Association of Actuaries
Ime društva v nemškem jeziku je: Slowenischer Aktuarverein
Sedež društva je: Železna cesta 14, Ljubljana.
Društvo deluje na območju Republike Slovenije.


Društvo je pravna oseba zasebnega prava.
Društvo zastopa in predstavlja njegov predsednik oziroma zastopnik.
Društvo uporablja pečat in znak razlikovanja.
Dimenzije peÄŤata in znak razlikovanja doloÄŤi upravni odbor.

Društvo lahko sodeluje z drugimi organizacijami v Republiki Sloveniji, ki delujejo na področju aktuarstva in prispevajo k razvoju njegove in sorodnih dejavnostih.
Društvo lahko samostojno sodeluje ali se včlani v sorodne mednarodne in tuje organizacije, ki imajo podobne namene in cilje.


II. NAMEN IN NALOGE DRUĹ TVA

3.ÄŤlen

Društvo je ustanovljeno z namenom pospeševati in prispevati:
- k razvoju in uveljavljanju aktuarske stroke v zavarovalstvu, bančništvu in podobnih dejavnostih;
- k dvigu strokovne izobrazbe aktuarjev in poenotenju praktične uporabe aktuarskih disciplin ter k uveljavljanju in pospeševanju raziskovalnega in znanstvenega dela na področju aktuarstva.

4.ÄŤlen

Naloge društva so zlasti:
- sprejem in izvajanje kodeksa aktuarjev;
- izobraĹľevanje aktuarjev z organiziranjem predavanj, posvetov, seminarjev ter drugih oblik izobraĹľevanja in usposabljanja, v skladu s predpisi s tega podroÄŤja;
- sodelovanje pri pripravi predpisov, ki zadevajo aktuarsko stroko in aktuarje, zlasti tudi pri oblikovanju pogojev za pridobitev strokovnega naziva aktuar in pooblaščeni aktuar;
- izdajanje društvenega glasila "Aktuarski obzornik" in drugih strokovnih publikacij s področja aktuarstva, v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja;
- zbiranje domače in tuje strokovne literature ter organiziranje društvene strokovne knjižnice;
- sodelovanje z zavarovalnicami in pozavarovalnicami in vsemi drugimi institucijami, ki so zainteresirane za uporabo in razvoj aktuarske stroke;
- sodelovanje s sorodnimi domačimi in tujimi društvi in institucijami;
- sodelovanje pri vzpostavitvi mednarodnega izpitnega centra.


Delo društva in njegovih organov je javno.

Svoje člane obvešča društvo:
- s pravico vpogleda članov v zapisnike organov društva;
- preko društvenega glasila "Aktuarski obzornik";
- preko sredstev javnega obveščanja.

Širšo javnost obvešča društvo o svojem delu tako, da organizira okrogle mize, tiskovne konference, na svoje seje vabi predstavnike zainteresiranih organov, ustanov, organizacij ter predstavnike sredstev javnega obveščanja.
Za zagotovitev javnosti dela in dajanje točnih informacij o delu društva je odgovoren predsednik društva.


III. POLNOPRAVNI ČLANI, PRIDRUŽENI ČLANI IN ČASTNI ČLANI


Člani društva so polnopravni, pridruženi in častni.

Polnopravni član društva je lahko vsaka oseba, ki izpolnjuje statutarne pogoje, navedene v 7. členu tega Statuta.

Pridruženi član društva je lahko vsaka oseba, ki izpolnjuje statutarne pogoje, navedene v 8. členu tega statuta.

Častni član društva je lahko vsaka oseba, ki izpolnjuje statutarne pogoje, navedene v 11. členu tega statuta.

Članstvo v društvu je prostovoljno.

Član društva je lahko pod enakimi pogoji tudi nerezident.


Podrobnejši pogoji za pridobitev naziva polnopravnega člana se predpišejo v posebnem pravilniku: »Pravilnik o izpolnjevanju pogojev za pridobitev polnopravnega članstva društva«, ki ga sprejme skupščina z dvotretjinsko (2/3) večino.

Polnopravni član društva lahko postane vsaka oseba, ki ima vsaj tri leta delovnih izkušenj s področja aktuarstva in ima znanja, ki so predpisana s strani Groupe Consultatif za pridobitev naziva polnopravni član.

Izpolnjevanje pogojev za pridobitev polnopravnega članstva v skladu s Pravilnikom o izpolnjevanju pogojev za pridobitev polnopravnega članstva društva ugotavlja aktuarska komisija.

Aktuarska komisija šteje najmanj pet in največ sedem članov.

Aktuarsko komisijo voli skupščina za mandatno dobo dveh let.

V aktuarsko komisijo je lahko izvoljen polnopravni član društva ali strokovnjak s področja aktuarstva in zavarovalništva.

Aktuarska komisija posluje v skladu s poslovnikom, ki ga sprejme skupščina.

Za vsakega kandidata, ki vloži zahtevo za polnopravno članstvo, aktuarska komisija izdela poročilo in ga posreduje skupščini društva.



Pridruženi član društva je lahko oseba, ki se praktično ali/in znanstveno ukvarja z aktuarsko stroko najmanj 1 leto.


Oseba, ki želi postati pridruženi ali polnopravni član društva, mora dati pisno zahtevo upravnemu odboru z navedbo in dokazili, da izpolnjuje pogoje iz 7. oziroma 8. člena statuta, da želi postati polnopravna oziroma pridružena članica društva, da bo spoštovala statut, strokovni kodeks aktuarskega poklica ter redno plačevala članarino.


Pravice in dolĹľnosti polnopravnega ÄŤlana so zlasti:
- da spoštuje statut in druge akte društva;
- da ravna v skladu s kodeksom aktuarjev;
- da voli in je voljen v organe društva;
- da redno plaÄŤuje ÄŤlanarino;
- da je aktiven pri vseh dejavnostih društva;
- da daje predloge in pobude za delo društva;
- da je seznanjen s programom in finančno materialnim poslovanjem društva;
- da izpolnjuje pogoje v skladu s Pravilnikom o permanentnem strokovnem izobraĹľevanju (PSI).

Pridruženi član ima vse pravice iz 1. odstavka, razen pravice voliti in biti voljen v organe društva.


Častni član društva je lahko član in druga oseba, ki je zaslužna za delo društva, razvoj aktuarske stroke in znanosti ter njeno uporabo. Častne člane društva imenuje skupščina na predlog upravnega odbora.

Častni člani niso dolžni plačevati članarine. Častni člani imajo pravice odločanja v organih društva, če so hkrati polnopravni člani društva.


Članstvo v društvu preneha:
- s prostovoljnim izstopom iz društva;
- s ÄŤrtanjem iz ÄŤlanstva zaradi neplaÄŤevanja ÄŤlanarine veÄŤ kot 2 leti; po predhodnem opominu ÄŤlana ÄŤrta upravni odbor;
- z izključitvijo iz društva;
- s smrtjo ÄŤlana.

Status polnopravnega ÄŤlanstva preneha z neizpolnjevanjem pogojev iz Pravilnika o permanentnem strokovnem izobraĹľevanju (PSI).

Član prostovoljno izstopi iz društva, če upravnemu odboru pošlje pisno izjavo o izstopu. O izključitvi člana iz društva odloča častno razsodišče s sklepom. Sklep mora biti v skladu z disciplinskim pravilnikom.


IV. ORGANI DRUĹ TVA


Organi društva so:
- skupščina;
- upravni odbor;
- nadzorni odbor;
- častno razsodišče;
- predsednik društva.


Skupščina
Skupščina je najvišji organ društva, ki ga sestavljajo vsi polnopravni člani.

Skupščina je lahko redna in izredna. Redno skupščino sklicuje upravni odbor enkrat letno, izredna skupščina pa se skliče po sklepu upravnega odbora, na zahtevo nadzornega odbora ali na zahtevo tretjine (1/3) polnopravnih članov društva. Upravni odbor je dolžan sklicati izredno skupščino v roku 30 dni od prejema zahteve za sklic. Če upravni odbor izredne skupščine ne skliče v predpisanem roku, jo skliče predlagatelj, ki mora predložiti tudi dnevni red z ustreznimi materiali. Izredna skupščina sklepa le o zadevi, za katero je bila sklicana.

Skupščini predseduje predsednik društva, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik.

O delu skupščine se vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsednik delovnega predsedstva, zapisnikar in dva overitelja.

Zapisnikarja in dva overitelja zapisnika izvoli skupščina.


Skupščina veljavno odloča oziroma sprejema sklepe, če je na njej navzočih več kot tretjina (1/3) polnopravnih članov.

ÄŚe na njej ni navzoÄŤih veÄŤ kot tretjina (1/3) polnopravnih ÄŤlanov, veljavno odloÄŤa po poteku ene ure od uradnega zaÄŤetka, ÄŤe je na njej navzoÄŤih vsaj 10 polnopravnih ÄŤlanov.

Če niti po eni uri od uradnega sklica skupščine ni navzočih vsaj 10 polnopravnih članov, se skupščina ponovno skliče, in sicer najkasneje v 30. dneh.


Skupščina sprejema odločitve in sklepe z navadno večino glasov navzočih polnopravnih članov.

Skupščina odloča praviloma z javnim glasovanjem, lahko pa se polnopravni člani na samem zasedanju odločajo za tajni način glasovanja.


Skupščina je pristojna za:
- sklepanje o dnevnem redu;
- sprejem sprememb in dopolnitev statuta in drugih aktov društva;
- sprejem kodeksa aktuarjev;
- sprejemanje finanÄŤnega naÄŤrta in zakljuÄŤnega raÄŤuna;
- izvolitev in razrešitev predsednika in podpredsednika društva, članov upravnega in nadzornega odbora ter predsednika in članov častnega razsodišča;
- sprejemanje polnopravnih in pridruĹľenih ÄŤlanov, imenovanje ÄŤastnih ÄŤlanov;
- odločanje o pritožbah zoper sklepe upravnega odbora, nadzornega odbora in častnega razsodišča;
- sprejem programa dela;
- določanje višine članarine;
- odločanje o včlanjenju društva v domače in tuje sorodne organizacije;
- odločanje o drugih vprašanjih;
- odločanje o drugih zadevah, ki jih predlagajo člani in organi društva;
- odloÄŤanje o nakupu in prodaji nepremiÄŤnin;
- dokonÄŤno odloÄŤitev o izkljuÄŤitvi ÄŤlana;
- sklepanje o prenehanju društva;
- sprejem Pravilnika o permanentnem strokovnem izobraĹľevanju (PSI);
- sprejem Pravilnika o pogojih za pridobitev polnopravnega ÄŤlanstva;
- izvolitev aktuarske komisije;
- izvolitev komisije za permanentno strokovno izobraĹľevanje;
- sprejem Poslovnika aktuarske komisije;
- sprejem Pravilnika o plaÄŤilu storitev opravljenih za SAD.


Upravni odbor
Upravni odbor je izvršilni organ skupščine, ki opravlja organizacijska, strokovno tehnična in administrativna dela ter vodi delo društva med dvema skupščinama po programu in sklepih, sprejetih na skupščini.

Upravni odbor je za svoje delo odgovoren skupščini.

Upravni odbor sestavljajo najmanj 3 člani in največ 5 članov. Sestavljajo ga predsednik upravnega odbora, ki je hkrati predsednik društva, podpredsednik in tajnik. Upravni odbor ima lahko tudi člana za področje stikov z javnostmi in splošne zadeve ter člana za področje mednarodnega sodelovanja in izobraževanja.

Mandatna doba ÄŤlanov upravnega odbora je 4 leta.

Seje upravnega odbora sklicuje in vodi predsednik upravnega odbora, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik.

Upravni odbor se sestaja po potrebi, vendar najmanj dvakrat letno.

Upravni odbor sprejema odloÄŤitve, ÄŤe so na seji prisotni vsi trije ÄŤlani. Veljavne sklepe sprejema z veÄŤino prisotnih.

Upravni odbor:
- sklicuje skupščino;
- skrbi za izvrševanje programa dela društva;
- pripravlja predloge aktov društva;
- pripravi predlog kodeksa aktuarjev;
- pripravi predlog finanÄŤnega plana in zakljuÄŤnega raÄŤuna;
- skrbi za finančno in materialno poslovanje društva;
- upravlja s premoženjem društva;
- ustanavlja in ukinja komisije društva;
- pripravi predloge za sprejem v članstvo in druge akte, o katerih odloča skupščina;
- uresničuje druge naloge, ki izhajajo iz aktov društva, in naloge, ki mu jih še dodatno naloži skupščina.

Upravni odbor lahko za izvajanje posameznih nalog imenuje komisije. Naloge, število članov in predsednika komisije določi upravni odbor. Člani komisije so lahko le člani društva. Za svoje delo so komisije odgovorne upravnemu odboru. Izjemoma lahko društvo povabi k sodelovanju pri delu komisije zunanje sodelavce.


Nadzorni odbor
Nadzorni odbor ima predsednika in 2 ÄŤlana.

ÄŚlani nadzornega odbora ne morejo biti hkrati ÄŤlani upravnega odbora. Lahko sodelujejo na sejah upravnega odbora, vendar brez pravice odloÄŤanja.

ÄŚlani nadzornega odbora izmed sebe izvolijo predsednika, ki vodi delo odbora.


Nadzorni odbor spremlja delo upravnega odbora in drugih organov društva, nadzoruje finančno poslovanje društva ter enkrat letno poroča o svojih ugotovitvah skupščini.
Nadzorni odbor je sklepÄŤen, ÄŤe so na seji prisotni vsi trije ÄŤlani. Veljavne sklepe sprejema z veÄŤino prisotnih.

Mandatna doba ÄŤlanov nadzornega odbora je 4 leta.


Predsednik društva
Predsednik društva zastopa in predstavlja društvo pred državnimi in drugimi organi in organizacijami v državi in tujini.

Predsednik društva skrbi za izvrševanje statuta, sklepov skupščine in upravnega odbora društva.

Predsednika društva izvoli skupščina za dobo 4 let.

Predsednik je odgovoren za delo društva v skladu s statutom in pravnim redom Republike Slovenije. Za svoje delo je odgovoren skupščini društva.


Tajnik društva
Za opravljanje strokovno-tehničnega in administrativnega dela ter za koordinacijo med organi društva skrbi tajnik društva, ki ga izvoli skupščina za dobo 4 let.

Za svoje delo je odgovoren skupščini in upravnemu odboru društva.

Blagajnik društva
Blagajnik društva vodi finančno in materialno poslovanje v skladu s pravilnikom o finančno- materialnem poslovanju, v katerem društvo tudi določi način vodenja in izkazovanja podatkov o finančno-materialnem poslovanju društva, ki mora biti v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi za društva (SRS 33). Blagajnika voli skupščina društva.
Delo blagajnika je javno.


Častno razsodišče
Člane častnega razsodišča voli skupščina za dobo 4 let. Sestavljajo ga 3 člani, ki izmed sebe izvolijo predsednika častnega razsodišča. Častno razsodišče se sestaja po potrebi na podlagi pisnih zahtev članov ali organov društva.

Častno razsodišče vodi postopek in izreka disciplinske ukrepe v skladu z disciplinskim pravilnikom.

Disciplinske kršitve, ki jih obravnava častno razsodišče, so naslednje:
- kršitve določb statuta,
- nevestno in lahkomiselno sprejemanje in izvrševanje sprejetih zadolžitev in funkcij v društvu,
- neizvrševanje sklepov organov društva,
- dejanja, ki kakorkoli škodujejo ugledu društva.

Disciplinski ukrepi, ki jih po izvedenem postopku v skladu z disciplinskim pravilnikom izreče častno razsodišče, so:
- opomin,
- javni opomin,
- izključitev iz društva.

Zoper sklep, ki ga izda častno razsodišče, ima prizadeti pravico pritožbe pri skupščini društva, kot drugostopenjskem organu.


V. FINANCIRANJE


Društvo pridobiva sredstva za svoje delovanje:
- s ÄŤlanarino;
- z darili in volili ter prispevki donatorjev;
- z organiziranjem izobraĹľevanja;
- iz javnih sredstev in drugih virov.

Presežek prihodkov nad odhodki mora društvo uporabiti za izvajanje svoje dejavnosti oziroma nalog.

Članu društva se lahko na podlagi sklepa upravnega odbora za zahtevnejše in obsežnejše strokovno delo povrnejo dejanski stroški.

Delitev premoženja med člane društva je nična.

Društvo ima premično in nepremično premoženje, ki je kot last društva vpisano v inventarno knjigo.

Finančne in materialne listine podpisujeta predsednik in tajnik društva.

Premično premoženje se lahko pridobi ali odtuji le na podlagi sklepa upravnega odbora. Nepremično premoženje pa se lahko pridobi ali odtuji le na podlagi sklepa skupščine.

Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom in letnimi finančnimi plani, ki jih sprejme skupščina. Na redni skupščini člani vsako leto obravnavajo in sprejmejo zaključni račun.
FinanÄŤno in materialno poslovanje mora biti v skladu z veljavnimi predpisi s tega podroÄŤja.

Društvo ima svoj žiro račun pri Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje.

Vsak član društva ima pravico vpogleda v finančno in materialno dokumentacijo in poslovanje društva.

Za pomoč pri urejanju finančno-materialnih zadev lahko zaposli društvo finančnega strokovnjaka v skladu z veljavno zakonodajo s področja delovnega prava.


VI. PRENEHANJE DRUĹ TVA


Društvo preneha, če sklep o tem sprejme skupščina, po samem zakonu, ali če število članov pade pod 10.

V primeru prenehanja društva se premoženje društva prenese na Slovensko zavarovalno združenje (SZD), Železna cesta 14, Ljubljana.

ProraÄŤunska sredstva se vrnejo proraÄŤunu.


VII. PREHODNE IN KONÄŚNE DOLOÄŚBE


Statut stopi v veljavo, ko ga sprejme ustanovna skupščina, uporabljati pa se začne z dnem, ko je društvo vpisano v register društev.

Spremembe in dopolnitve statuta, sprejete na peti redni skupščini društva, dne 05. 12. 2003, začnejo veljati s 01. 01. 2004.

Člani društva, ki so na dan sprejetja teh sprememb statuta redni člani, avtomatično postanejo pridruženi člani društva, vendar do poteka prehodnega obdobja treh let obdržijo vse pravice dosedanjih rednih članov.